"Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo."

Evangelij po Luku 24,1-11

Prvi dan tedna so šle žene navsezgodaj h grobu. S seboj so nesle dišave, ki so jih pripravile. Kamen so našle odvaljen od groba in stopile so noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle. Ko so bile zaradi tega zbegane, sta nenadoma stopila k njim dva moža v sijočih oblačilih. Prestrašile so se in povesile obraz k tlom. Ona dva pa sta jim rekla: "Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji.: Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi, biti mora križan in tretji dan vstati." Tedaj so se spomnile njegovih besed. Vrnile so se od groba in vse to sporočile enajsterim in vsem drugim. Bile pa so: Marija Magdalena, Ivana, Marija Jakobova in z njimi še druge žene, ki so to pripovedovale apostolom. Toda tem so se te besede zdele blebetanje in jim niso verjeli.

Evangelij po Luku 18, 31-33

Zbral je okrog sebe dvanajster in jim rekel:"Glejte, v Jeruzalem gremo in nad Sinom človekovim bo izpolnjeno vse, kar je pisano po prerokih. Izročen bo namreč poganom, ki ga bodo zasmehovali, z njim grdo ravnali, vanj pljuvali, ga bičali in umorili, in tretji dan bo vstal."

Evangelij po Janezu 1, 12

Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vesm, ki verujejo v njeno ime

Evangelij po Janezu 3, 1-8

Med farizeji pa je bil človek, ki mu je bilo ime Nikodem; bil je prvak med Judi. Ponoči je prišel k Jezusu in mu rekel: "Rabi, vemo, da si prišel od Boga kot učitelj; kajti nihče ne more delati takih znamenj, kot jih ti delaš, če ni Bog z Njim." Jezus mu je odgovoril: "Resnično, resnično ti povem: če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti božjega kraljestva. Kar je rojeno iz mesa, je meso, kar pa je rojeno iz Duha je duh. Ne čudi se, da sem ti rekel: Morate se roditi od zgoraj.Veter veje koder hoče, njegovo šumenje slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha."

Evangelij po Janezu 7, 37-39

Na zadnji, veliki dan praznika je Jezus vstal in zaklical: "Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije."
To pa je rekel o Duhu, ki ga bodo prejeli tisti, kateri so sprejeli vero vanj. Duha namreč še ni bilo, ker Jezus še ni bil poveličan.

Evangelij po Janezu 14, 16-17

... "jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas."

Evangelij po Janezu 14, 21

"Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodel."

Evangelij po Janezu 15. poglavje

"Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako maldiko nam meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vasko, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti zavoljo besede, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar. Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor maldiko in se posuši. Te mladike poberejo in jih vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanere v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci. Kakor je Oče mene ljubiil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni! Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni , kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni."
"To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da da življenje za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj!"
"Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil pred vami. Če bi bili od sveta, bi svet ljubil, kar je njegovo; ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži. Spominjajte se besed, ki sem vam jo rekel: Služabnik ni večji kot njegov gospodar. Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas; če so se držali moje besede, se bodo tudi vaše. Vse to vam bodo delali zaradi mojega imena, ker ne poznajo tistega, ki me je poslal. Ko bi ne prišel, in bi jim ne govoril, bi ne imeli greha; zdaj pa za svoj greh nimajo opravičila. Kdor sovraži mene, sovraži tudi mojega Očeta. Ko bi ne storil del med njimi, ki jih ni storil nihče drug, bi ne imeli greha; zdaj pa so jih videli, a kljub temu sovražijo mene in mojega Očeta. Vendar naj se izpolni beseda, ki je zapisna v njihovi Postavi: Sovražili so me brez vzroka.
"Ko pa pride Tolažnik, ki vam ga bom poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni; in tudi vi pričujte, ker ste od začetka z menoj."

Evangelij po Janezu 16, 1-15

"To sem vam povedal, da se ne pohujšate. Iz shodnic vas bodo izobčili; pride celo ura, ko bo vsak, kdor vas umori, mislil, da opravlja bogoslužno daritev. In to bodo počeli, ker niso spoznali ne Očeta ne mene. Toda te stvari sem vam povedal, da se boste spominjali, ko pride njihova ura, da sem vam jaz povedal."
"Tega vam v začetku nisem povedal, ker sem bil z vami.; zdaj pa odhajam k njemu, ki me je poslal, in nobeden izmed vas me ne vpraša: 'Kam odhajaš?', temveč vam je žalost napolnila srce, ker sem vam to povedal. Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa oddidem, vam ga bom poslal. Ko pride on, bo ovrgel svet glede greha, pravičnosti in sodbe: glede greha, ker vame ne verujejo, glede pravičnosti, ker odhajam k Očetu in me ne boste več videli, glede sodbe pa, ker je vladar tega sveta obsojen.
Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. On bo mene poveliča, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal."

Apostolska dela 1, 8

Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do skrajnih mej sveta.

Apostolska dela 1, 1-9

V prvi knjigi sem poročal, Teofil, o vsem, kar je Jezus delal in učil do dne, ko je bil vzet v nebesa. Še prej je apostolom, ki si jih je izbral, dal naročila po Svetem Duhu. Po svojem trpljenju jik je z mnogimi znamenji dokazal, da živi: štirideset dni se jim je prikazoval in jim govoril o Božjem kraljestvu.
Ko je bil z njimi pri jedi, jim je naročil, naj ne odhajajo iz Jeruzalema, temveč naj počakajo na Očetovo obljubo, "o kateri ste slišali od mene; zakaj Janez je krščeval z vodo, vi pa boste v nekaj dneh kršečeni v Svetem Duhu."
Ko so bili zbrani, so ga vprašali: "Gospod, ali boš v tem času obnovil izraelsko kraljestvo?" Rekel jim je: "Ni vaša stvar, da bi vedeli za čase in trenutke, ki jih je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do skrajnih mej sveta." Po teh besedah se je vzdignil pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom.

Apostolska dela 2, 14-36

Tedaj je vstal Peter z enajsterimi, povzdignil glas in jih nagovoril:"Judje, in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu! To vedite in prisluhnite mojim besedam! Ti ljudje niso pijani, kakor vi mislite, saj je šele tretja dnevna ura, temveč izpolnjuje se, kar je pisano po preroku Joelu: In zgodilo se bo v poslednjuh dneh, govori Bog: razlil bom od svojega Duha čez vse meso in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere in vaši mladeniči bodo gledali videnja in vaši starci bodosanjali v sanjah. Tudi čez svoje služabnike in čez svoje dekle bom v tistih dneh izlil svojega Duha in bodo prerokovali. In dal bom čudeže zgoraj na nebu in znamenja spodaj na zemlji, kri in ogenj in dimne oblake. Sonce se bo spremenilo v temo in mesec v kri, preden pride veliki in sijajni Gospodov dan. In zgodilo se bo: vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen.
Možje Izraelci, poslušajte te besede! Jezusa Nazarečana, ki ga je Bog pred vami potrdil z močmi, čudeži in znamenji, katera je Bog po njem delal med vami, kakor sami veste, njega so - kakor je Bog hotel in predvideval - izročili vam, vi pa ste ga po rokah nepostavnežev pribili na križ in umorili. Toda Bog ga je rešil iz smrtnih muk in obudil od mrtvih; saj ni bilo mogoče, da bi bila smrt imela oblast nad njim. David namreč pravi o njem: Vedno sem videl pred sabo Gospoda, na moji desnici je, da ne omahnem. Zato se je razveselilo moje srce in vzradostil moj jezik. In v upanju bo počivalo moje meso, ker moje duše ne boš prepustil podzemlju, svojemu Svetemu ne boš dal gledati trhnobe. Dal si mi spoznati pota življenja, napolnil me boš z veseljem pred svojim obličjem.
Bratje! Dovolite, da odkrito spregovorim o očaku Davidu: umrl je, bil pokopan in njegov grob je med nami do današnjega dne. Ker je bil prerok, je vedel, da mu je Bog s prisego obljubil, da bo sad njegovih ledij posadil na njegov prestol. Videl je v prihodnost in govoril o vstajenju Mesija, da ni bil prepuščen podzemlju in njegovo meso ni videlo trhnobe. Tega Jezusa je Bog obudil in mi vsi smo temu priče. Bil je povišan na Božjo desnico in od Očeta je prejel obljubo Svetega Duha in tega Duha je razlil, kakor vidite in slišite. David ni šel v nebesa in vendar sam pravi: Gospod je rekel mojemu Gospodu: Sedi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog. Zagotovo naj torej ve vsa Izraelova hiša: tega Jezusa, ki ste ga vi križali, je Bog naredil za Gospoda in Mesija.

Pismo Rimljanom 5, 8-10

Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. Veliko bolj bomo torej po njem rešeni jeze zdaj, ko smo opravičeni z njegovo krvjo. Kajti če smo se po smrti njegovega Sina spravili z Bogom, ko smo bili še sovražniki, bomo veliko bolj rešeni po njegovem življenju, odkar smo prišli do sprave.

Pismo Rimljanom 6, 1-6

Kaj bomo torej rekli? Naj vztrajamo v greh, da se pomnoži milost? Nikakor ne. Le kako bomo mi, ki smo odmrli grehu, mogli še živeti v njem? Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopli na pot novosti življenja. Če smo namreč z njim zraščeni v podobnosti njegove smrti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja. Vemo, da je bil naš stari človek križan z njim vred, da bi bilo telo greha uničeno in da bi mi več ne hlapčevali grehu.

Pismo Rimljanom 7, 15-24

Saj ne razumem niti tega, kar delam: ne delam namreč tega, kar hočem, temveč počenjam to kar sovražim. Če pa počenjam to, česar nočem, priznavam, da je postava dobra. Potemtakem tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. Vem namreč, da v meni, hočem reči v mojem mesu, ni nič dobrega; kajti dobro hoteti je sicer v moji moči, dobro delati pa ni. Ne delam namreč dobrega, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem. Če pa delam to, česar nočem, tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. V sebi torej odkrivam tole postavo: kadar hočem delati dobro, se mi ponuja zlo. Kot notranji človek namreč soglašam z Božjo postavo, v svojih udih pa vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega uma im me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih. Jaz nesrečnež! Kdo me bo rešil telesa te smrti?

Pismo Rimljanom 8, 7

Kajti meseno mišljenje je sovraštvo do Boga, ker se ne podreja Božji postavi in se podrejati tudi ne more.

Pismo Rimljanom 14, 22-23

Vero, ki jo imaš, ohrani zase pred Bogom. Blagor tistemu, ki ne obsoja sam sebe v tem, za kar se je odločil. Kdor pa jé v dvomu, je obsojen, če jé, ker tega ne dela iz vere. Kar koli pa ne izvira iz vere je greh.

Prvo pismo Korinčanom 3, 1-3

Bratje, nisem vam mogel govoriti kot duhovnim, ampak zgolj kot mesenim bitjem, kot nedoraslim v Kristusu. Mleka sem vam dal piti, ne jedi, saj je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete. Še ste namreč meseni. Mar niste še vedno meseni in zgolj ljudje, dokler sta med vami nevoščljivost in prepir?

Prvo pismo Korinčanom 10, 13

Znašli ste se le pred človeško preizkušnjo, Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči, ampak bo ob preizkušnji tudi omogočil izhod iz nje, da jo boste mogli prestati.

Pismo Galačanom 5, 16-18

Pravim torej: živite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa. Kajti meso si želi, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete. Toda če se daste voditi Duhu, niste pod postavo.

Pismo Galačanom 5, 22-23

Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrepežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje. Zoper te stvari ni postave. Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred.

Pismo Efežanom 1, 19-23

...Kakršna je čezmerna veličina njegove zmožnosti do nas, ki verujemo po dejavnosti njegove silne moči, ki jo je udejanjil v Kristusu, ko ga je obudil od mrtvih in ga posadil na svojo desnico v nebesih, nad vsakršno vladarstvo in oblast, nad vsakršno silo in gospostvo ter nad vskršno ime, ki se ne imenuje samo na tem svetu, temveč tudi v prihodnjem. In vse je položil pod njegove noge, njega pa je postavil čez vse kot glavo Cerkvi, ki je njegovo telo, polnost njega, ki v vsem vse izpolnjuje.

Pismo Efežanom 5, 5

Dobro namreč vedite tole: noben nečistovalec ali nečist človek ali lakomnež, kar je toliko kot malikovalec, nima dediščine v Kristusovem in Božjem kraljestvu.

Pismo Efežanom 5, 18

In ne opijanjate se z vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh.

Pismo Efežanom 6, 10-13

Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči. Nadnite si celotno Božjo bojno opremo, da se boste mogli upirati hudičevim zvijačam. Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih. Zato sezite po vsej Božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in obstati.

Pismo Filipljanom 4, 13

Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.

Pismo Kološanom 2, 9-10

Kajti v njem telesno biva vsa polnost božanstva. V njem imate svojo polnost tudi vi, kajti on je glava vsakršnega vladarstva in oblasti.

Pismo Kološanom 2, 13-15

Skupaj z njimi je oživil tudi vas, ko ste bili mrtvi zaradi prestopkov in zaradi neobrezanosti svojega mesa. Odpustil nam je vse grehe in izbrisal zadolžnico, ki se je s svojimi določbami glasila proti nam. Odstranil jo je iz naše srede in jo pribil na križ. Razorožil je vladarstva in oblasti ter jih izpostavil javnemu zgledovanju, ko je v njem slavil zmago nad njimi.

Drugo pismo Timoteju 1, 7

Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti.

Pismo Hebrejcem 10, 1-25

Postav vsebuje le senco prihodnjih dobrin in ne prave podobe stvari. Zato kljub istim žrtvam, ki jih neprestano darujejo iz leta v leto, nikoli ne more pripeljati do popolnosti niti tistih, ki se približujejo. Mar jih sicer ne bi nehali opravljati, saj se darovalci, ko bi bili enkrat očiščeni, ne bi več zavedali nobenega greah? Toda po njih se vsako leto oživlja spomin na grehe.
Nemogoče je namreč, da bi grehe odvzemala kri volov in kozlov. Zato pravi ob svojem prihodu na svet: Žrtve in daritve nisi hotel, a telo si mi pripravil. Žgalne daritve in daritve za greh ti niso bile všeč. Tedaj sem rekel: "Glej, prihajam; v zvitku knjige je pisano o meni, da izpolnom, o Bog, tvojo voljo." Prej pravi: Žrtev in daritev in žgalnih daritev in daritev za greh nisi hotel in niso ti bile všeč. In te se darujejo po postavi. Za tem je rekel: Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo.
Prvo torej odpravlja, da bi postavil drugo. V tej volji smo z daritvijo telesa Jezusa Kristusa posvečeni enkrat za vselej.
Vsak duhovnik dan za dnem stoje opravlja bogoslužje in večkrat daruje iste žrtve, ki nikol ne morejo odvzeti grehov. Ta pa je za grehe daroval eno samo žrtev iin za vekomaj sedel na Božjo desnico. Odtlej pa čaka, da bodo njegovi sovražniki položeni k njegovim nogam za podnožje. Z eno samo daritvijo je torej za vselej naredil popolne tiste, ki so posvečeni.
To namreč pričuje tudi Sveti Duh, saj najprej pravi: To je zaveza, ki jo bom sklenil z njimi po tistih dneh, pravi Gospod: Svoje postave bom dal v njihova srca, v njihov razum jih bom zapisal, in njihovih grehov in njihovih nepostavnosti se ne bom več spominnjal. Kjer pa je vse to odpuščeno, ni več daritve za grehe.
Bratje, ker imamo zaupnost, da po Jezusovi krvi stopamo v svetišče, in sicer po novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi zagrinjalo, to je skozi svoje meso, in imamo tudi veličastnega duhovnika nad Božjo hišo, prihajajmo z resničnim srcem in v polni gotovosti vere, saj smo v srcih očiščeni slabe vesti in naše telo je umito s čisto vodo. Oklepajmo se neomajne izpovedi upanja, ker je on, ki je dal obljubo, vreden zaupanja. Mislimo drug na drugega, tako da se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom. Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.

Pismo Hebrejcem 11, 6

Brez vere pa namreč ne moremo biti Bogu všeč, kajti kdor prihaja k Bogu, mora verovati, da on biva in poplača tiste, ki ga iščejo.

Prvo Petrovo pismo 5, 7-9

Vso svojo skrb preložite nanj, saj on skrbi za vas. Trezni bodite in budni! Vaš nasprotnik hudič hodi okrok kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Uprite se mu, trdni v veri,. Saj veste, da prav takšno trpljenje prenašajo vaši bratje, ki so po svetu.

Drugo Petrovo pismo 1, 9

Kdor pa teh kreposti nima, je slep in kratkoviden. Pozabil je, da je bil očiščen svojih nekdanjih grehov.

Prvo Janezovo pismo 1. poglavje

Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo na svoje oči videli, kar smo opazovali in so otipale naše roke, to vam oznanjamo: Besedo življenja. In življenje se je razodelo in videli smo ga. Pričujemo in oznanjamo vam večno življenje, tisto, ki je bilo pri Očetu in se nam je razodelo. Kar som torej videli in slišali, oznanjamo tudi vam, da bi bili tudi vi v občestvu z nami - in mi smo v občestvu z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom. To vam pišemo zato, da bi bilo naše veselje dopolnjeno.
To pa je oznanilo, ki smo ga slišali od njega in vam ga oznanjamo: Bog je luč in v njem ni nobene teme. Če rečemo, da smo v občestvu z njim, pa kljub temu hodimo v temi, lažemo in ne ravnamo v skladu z resnico. Če pa hodimo v luči, kakor je v luči on sam, smo med seboj v občestvu in kri njegovega Sina Jezusa nas očiščuje vsakega greha. Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas. Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vsake krivičnosti, saj je zvest in pravičen. Če rečemo, da nismo grešili, ga delamo za lažnivca in njegove besede ni v nas.

Prvo Janezovo pismo 1, 9

Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vsake krivičnosti, saj je zvest in pravičen

Prvo Janezovo pismo 2, 1-3

Otroci moji, to vam pišem zato, da ne bi grešili! Če pa že kdo stori greh, imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega. On je namreč spravna daritev za naše grehe, pa ne le za naše, temveč tudi za ves svet. Da smo ga spoznali, spoznavamo po tem, če izpolnjujemo njegove zapovedi.

Prvo Janezovo pismo 2, 15-17

Ne ljubite sveta in tudi ne tistega, kar je v svetu! Če kdo ljubi svet, v njem ni Očetove ljubezni., kajti vse, kar je v svetu - poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja - ni od Očeta, ampak od sveta. Svet in njegovo poželenje mineta; kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane vekomaj.

Prvo Janezovo pismo 3, 6.9

Kdor ostaja v njem, ne greši; kdor pa greši, ga ni videl in ga ni spoznal.
Kdor je rojen iz Boga, ne ravna grešno, saj v njem ostaja njegovo seme. Ne more grešiti, ker je rojen iz Boga.

Prvo Janezovo pismo 5, 14-15

In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. In če vemo, da nas v vsem posluša, za kar koli ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili.

(c) Svetopisemsko besedilo na tej strani je vzeto iz Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma (SSP)
Copyright (c) 1996, 1997 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, z dovoljenjem
Vse pravice pridržane